Teolog Zulehner: “Megaprojekt” Sinodalnost “nepopravljiv”

Fotografija na naslovnici: Kathpress / Johannes Pernsteiner –
Teolog Zulehner: “Odstranite zlorabo duhovne moči v avtoritarno-monarhističnem smislu”

Papež Frančišek je začel z “megaprojektom” s sinodalnim procesom vesoljne cerkve in “zaradi tega bo papež zapisan v zgodovino”: dunajski teolog in sociolog religije Paul Zulehner je to prepričanje izrazil v intervjuju ob koncu tedna.

Intervju je bil v “Kurierju” močno skrajšan in v celoti objavljen na njegovem blogu (dostop TUKAJ). Frančišek po svojem sedemletnem pontifikatu doživi odpor z obeh strani: konservativce skrbi, “da bi lahko kaj spremenil”; reformatorji so “ogorčeni, ker se doslej ni dovolj strukturno spremenil”.

Navsezadnje gre pri papežu za spremembe, v katere je vključenih čim več ljudi. Zulehner je citiral Nelsona Mandelo: “Resnične spremembe se dogajajo počasi!” Ko papež sproži proces sinodizacije katoliške svetovne cerkve, “ni več mogoče obrniti,” je pojasnil pastoralni teolog. Samo dekretiranje v slogu običajnega sloga papeškega opravljanja funkcije bi lahko pripeljalo do tega, da bi naslednji papež spremenil v nasprotno.

Papež želi “resnično spremembo”

“Prav tega papež ne želi,” je dejal Zulehner. Namesto tega želi tako globoko spremeniti uradno kulturo papeža in škofov, da se Cerkev dejansko trajnostno razvija. “Revolucionarna stvar pri papežu Frančišku je, da si želi resničnih sprememb in ne le odloka.”

Papež Frančišek je že spodbudil številne regije, naj sledijo sinodalni poti, je Zulehner spomnil na Amazonijo, ki je bila v središču svetovne škofovske sinode, ki zdaj vpliva na vso Latinsko Ameriko. Na ta način bi lahko papež trajno spremenil katoliško cerkev in ji omogočil verodostojno oblikovanje velikih izzivov današnjega sveta: Zulehner je omenil teme podnebnih sprememb, migracij, revščine in zatiranja.

Nemčija se je razdelila

Tudi v Cerkvi sinodalna pot »ne bo le o lepih besedah« – v smislu: Poslušajte drug drugega, sodelujte v dialogu, lahko se pogovarjate o vsem. Namesto tega morajo obstajati tudi jasni predlogi reform, ki po Zulehnerjevem mnenju gredo tudi v cerkvene strukture “in odpravijo podedovani klerikalizem, to je zlorabo duhovne moči v avtoritarno -monarhističnem smislu”.

Dunajski teolog je priznal, da obstajajo sile, ki ne želijo uspeha te sinodalne poti. V Nemčiji je na primer škofovska konferenca glede tega razdeljena. Navsezadnje papež podpira vse sinodalne procese v določenih cerkvah, tudi v Nemčiji, hkrati pa ima do njih tudi visoke duhovne zahteve in zahteva več kot le »bitko interesov«.

Samo krilo ni dovolj

Zulehner je oceno organizacijskih znanstvenikov označil za “pomirjujočo”, po kateri premaknejo celotno organizacijo, ko se premakne četrtina organizacije. Po Zulehnerjevih besedah imajo konzervativci v tem procesu tudi dragoceno vlogo kot “zagovorniki tradicije”, naprednjaki pa bodo verjetno “zagovorniki situacije”.

Teolog je položaj cerkve primerjal z nogometno tekmo: »Dober krilni igralec ni dovolj, potrebujete tudi dobre branilce. Oba skupaj tvorita dobro cerkveno ekipo na svetu. “

Pionir katoliške akcije

Kot primer dinamike, ki jo je sprožil Frančišek, je Zulehner navedel sinodalno pot Katoliške akcije Avstrija (KAÖ), največjega laičnega gibanja v državi. V prvi fazi so bile opredeljene številne nerešene teme – ekološke, socialne in glede na spol.

Razpravljalo se je tudi o danes primerni cerkveni strukturi, “kot enakovredna udeležba vseh, vloga žensk na vseh področjih cerkvenega življenja, izbira voditeljev, razmišlja se celo o cerkvenem parlamentu”. Če se zdaj po vsej cerkvi v vseh škofijah dogaja nekaj podobnega, se bo “cerkev kot celota gibala”, je dejal Zulehner.

Drugi vatikanski koncil (1962-65) je izdal veliko število odlokov in “seveda spremenil tudi nekaj stvari”. Kljub temu sta Janez Pavel II in Benedikt XVI. Mnoge od teh reform so bile zmanjšane: “Kanonsko pravo iz leta 1983 je veliko bolj omejevalno kot drugi vatikanski koncil,” je za primer navedel Zulehner. Zdaj prihaja obrat, ki mora znova vplivati na kanonsko pravo.

Ugibanja o načinu volitev za papeža

Glede možnega naslednika papeža Frančiška je Zulehner dejal, da je bilo v sinodalni raziskavi izjemnih predlogov, da se papeža izvoli drugače – in sicer po delegatskem sistemu poleg sedanjega načina volitev kardinalskega kolegija. To se po Zulehnerjevi oceni verjetno ne bo zgodilo, ko bo izvoljen Frančiškov naslednik.

“Toda papež je imenoval precejšen del kolegija, ki je razumel, da gre za premagovanje avtoritarne cerkvene figure, ki se seli na obrobje svetovne družbe. To daje upanje, da bo izvoljen nekdo, ki tako kot Frančišek ‘diši po čredi’. “

Vir: Religion ORF – kliknite TUKAJ

Prevod: Albert Smrečnik

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več