En dan pater

Povsem slučajno se je zgodilo. Na Mlakarju, na koncertu izjemnega goriškega kantavtorja v Dutovljah, v klepetu p. Andraža Arka nenadoma nekaj prešine, da pokaže s prstom name in reče: “Ti si mu podoben. Patru Krizostomu. Tistemu, ki je plečnikovo cerkev za Bežigradom prenesel, ko so jo komunisti hoteli podreti. Samo še očalca in si pravi. Bi ti igral v filmu?”

Sem pogledal zabodeno. Nič kaj dosti nisem vedel. Ne da snemajo film, ne da prenos celotne cerkve v Ljubljani vodil kak pater. Ko sem slišal pater in film, sem pomislil na nekaj povsem drugega. Na kuto. Kako sem si jo želel enkrat obleči! Od malega. Vedno sem občudoval to skromno rjavo obleko frančiškovih naslednikov. Mimogrede, dve leti sem bil tudi v semenišču, želel sem postati duhovnik, nisem pa zmogel celibata.

In sem ustrelil: “Ali bom potem ves dan nosil pravo kuto. Pravo, vašo, frančiškansko? Potem ja! Kadarkoli, karkoli. Samo povej, kaj naj naredim.” Pater, bežigrajski župnik je pritrdil. In me posvaril, da bom ves dan snemal, v filmu pa bom potem lahko samo nekaj sekund. A to je meni itak povsem vseeno. Za prijatelje, s katerimi si bomo ogledali film, bo tudi ena sekunda dovolj za smejanje, za vse drugo mi je pa povsem vseeno. Važno, da bom en dan v kuti.

Imel sem srečo, da sem igral samo nemo. Če bi moral kaj povedati, bi se zmedel, saj se težko, neznansko težko učim besedilo na pamet. Najhuje je, če moram isti stavek na pamet ponoviti. Obnoviti znam, pa še to površno. Hvala Bogu, da ni bilo nobenega dialoga.

Snemalni dan je bil izjemen. Čeprav sem moral navsezgodaj kaditi. Na srečo mi takrat še niso diagnosticirali naduhe, sicer bi imel slabo vest… Ekipa odlična. Vedno vedri pater Andraž, odlično kosilo, izbrna steklenka rujnega.

Ja, kuta, ta je pa bila nekaj posebnega. Prav zares!!!!!

Več o filmu: KLIK.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več