Čez dva dni bo v šolske klopi sedlo 193.116 osnovnošolcev, med njimi 21.123 prvošolcev. Slednji na poti v šolo potrebujejo spremstvo. Vsi učenci, ki živijo daleč od šole ali nimajo urejene varne poti v šolo, pa so upravičeni do brezplačnega prevoza v šolo. Stroške teh prevozov krijejo občine, organizator prevoza pa mora poskrbeti za varnost otrok.
Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza v šolo, če je njegovo prebivališče od osnovne šole oddaljeno več kot štiri kilometre. Do organiziranega prevoza v šolo pa so upravičeni tudi učenci prvega razreda osnovne šole, učenci ostalih razredov osnovne šole, če občinski organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je na poti v šolo ogrožena njihova varnost, ter otroci s posebnimi potrebami, če je tako določeno z odločbo o usmeritvi, pravi zakon o osnovni šoli.
Kako bo potekal organiziran prevoz v šolo, je stvar dogovora med šolo, lokalno skupnostjo in starši. Občine večinoma objavijo razpise, s katerimi izberejo izvajalce šolskih prevozov. Število otrok, ki potrebujejo organiziran šolski prevoz, je zelo različen od občine do občine. Na to med drugim vplivajo dostopnost javnega prevoza v občinah ter tudi poseljenost občine.
Na Mestni občini Slovenj Gradec je bilo denimo v šolskem letu 2019/2020 v organiziran prevoz vključenih 22 odstotkov vseh osnovnošolcev, je navedeno na spletnih straneh občine. V občini menijo, da lahko občine z ustrezno analizo same razvijejo sistem šolskih prevozov, ki odgovarja na potrebe občanov. Tako so v občini opravili raziskavo, s katero so ugotovili dejanske potrebe. Uvedli so sistem brezplačnih šolskih prevozov ter možnost organiziranega prevoza z doplačilom za otroke, ki so od šole oddaljeni manj kot zapovedane štiri kilometre.
V Občini Vojnik pa je v letu 2018 šolski prevoz koristila kar okoli polovica otrok. Letni stroški teh prevozov so znašali okoli 300.000 evrov, prevoze pa so zagotavljali tako z lastnim vozilom šole kot z zunanjimi izvajalci, izbranimi na javnem razpisu, kaže poročilo občine za omenjeno leto.
Država oz. ministrstvo za izobraževanje pa krije stroške organiziranega prevoza v šolo za otroke, ki živijo na območjih nevarnosti velikih zveri. Kot so pojasnili na ministrstvu, so v lanskem šolskem letu iz državnega proračuna zagotovili sredstva za 21 občin, ki organizirajo prevoze zaradi nevarnosti velikih zveri, in sicer za nekaj čez 3000 učencev. Ocenjena skupna pogodbena vrednost teh prevozov za lansko šolsko leto je znašala dobrih 1,1 milijona evrov.
Za varnost otrok mora biti poskrbljeno tudi na šolskih avtobusih. Šolarji morajo sedeti na sedežih, pripeti z varnostnim pasom, torbo pa morajo imeti na tleh poleg sebe. Kot so opozorili tudi na Agenciji za varnost prometa, so odrasli (starši, skrbniki in predvsem prevozniki ter naročniki prevozov) tisti, ki se morajo zavedati pomena pravilnega pripenjanja ter doslednega nameščanja otrok v otroške zadrževalne sisteme tudi med izvajanjem organiziranih šolskih prevozov.
Voznik se mora pred vožnjo prepričati, da so vsi potniki v vozilu pravilno pripeti. Otroci morajo biti pripeti ves čas trajanja poti, med vožnjo ne smejo vstajati ali se sprehajati po vozilu. Prav tako je pomembno, da med vožnjo ne sedijo s šolsko torbo ali nahrbtnikom na ramenih. Šolske torbe, nahrbtniki, dežniki in ostala prtljaga pa morajo biti tudi na šolskih prevozih primerno zavarovani, še opozarjajo na agenciji.
Zakon o pravilih cestnega prometa ureja varnost otrok v prometu širše. Med drugim določa, da morajo otroci v vrtcu in prvem razredu osnovne šole imeti na poti v vrtec oz. šolo in domov spremstvo polnoletne osebe. Če starši tako dovolijo, lahko najmlajše spremlja tudi oseba, starejša od 10 let. Prvošolčki in drugošolčki pa morajo na poti v šolo in iz nje nositi odsevnik in rumeno rutico.
Veliko otrok se namerava, dokler bo še lepo vreme, v šolo odpraviti s kolesom ali skiroji. A otrok ne sme kolesariti sam, če še nima kolesarskega izpita. Dokler kolesarskega izpita nima, lahko otrok kolesari le v spremstvu odraslih. Za mladoletne je obvezna tudi uporaba zaščitne čelade.
