Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je 13. julija udeležila spominske svečanosti ob 101. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Slovesnost je pripravila Fundacija Narodni dom skupaj z obema krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. V kulturnem programu so z lepo izvedbo slovenskih samospevov ob klavirski spremljavi sodelovali člani Glasbene matice.
Na slovesnosti, ki jo je širša javnost lahko spremljala prek spleta, saj so jo žal tudi tokrat
zaznamovale omejitve zaradi epidemioloških razmer, je uvodoma spregovoril Rado Race,
predsednik Fundacije Narodni dom, ki je med drugim izrazil željo, da »naj vrnitev Narodnega
doma daje elana slovenski manjšini v Italiji, predvsem mladim, da bodo v njem delali, ustvarjali,
se srečevali«. Svoj pozdrav je zbranim v dvorani Narodnega doma namenil tudi deželni
odbornik, pristojen za vprašanja slovenske manjšine, Pierpaolo Roberti. Ministrica se je v
svojem nagovoru spomnila nepozabnih trenutkov in veselja ob vrnitvi Narodnega doma lansko
leto in izrazila željo, da bi se postopki karseda hitro zaključili in bi tudi dejansko postal prostor
Slovencev v Trstu: »Tudi sama se veselim tistega trenutka, ko bo Narodni dom zopet v polnosti
lahko zaživel svoje poslanstvo. Tisto poslanstvo, ki so mu ga namenili Slovenci, ki so ga pred
120 leti zgradili. Naj res postane prostor, dom vseh Slovencev, ki živite in delate tukaj! Naj
postane središče slovenske ustvarjalnosti in samozavesti,« pri tem pa spomnila, da mora biti
dom odprt tudi za vse druge.
Po uvodnih nagovorih so visoki gostje simbolno skupaj položili venec na pročelje Narodnega
doma, tako kot je to že prek dvajset let počela stranka Slovenske skupnosti.
V nadaljevanju večera je sledila predstavitev knjige Gorazda Bajca in Boruta Klabjana
naslovom »Ogenj, ki je zajel Evropo, Narodni dom v Trstu 1920-2020«, ki je izšla letos pri
Cankarjevi založbi. Gre za obsežno zgodovinsko monografijo, ki na več kot 400 straneh
podrobno predstavlja okoliščine izgradnje Narodnega doma, napetosti v letih, ki so sledile, še
posebej pa dogajanje v tistih tragičnih dneh leta 1920. Knjiga govori tudi o usodi Narodnega
doma v naslednjih stotih letih, vse do dogajanja v lanskem letu ter postopkih vračanja doma v
slovenske roke.
Narodni dom je bil v osrčju Trsta po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgrajen v začetku 20.
stoletja in je predstavljal središče ustvarjalnosti in družbenega življenja takrat zelo številčne
slovenske skupnosti na tem območju. V njem je deloval hotel, kavarna in hranilnica, v dvorani
pa so organizirali koncerte, predavanja, zborovanja in druge prireditve. Ta arhitekturni dragulj
je bil center slovenske kulturne, gospodarske in politične dejavnosti, bil je simbol slovenstva v
Trstu. Požig doma, ki se je zgodil 13. julija 1920, je bil uvod v temačno obdobje za Slovence na
tem območju. Lansko leto, sto let kasneje, pa je bil s podpisom Memoranduma o soglasju za
vrnitev Narodnega doma, narejen pomemben korak za njegovo vrnitev slovenski narodni
skupnosti v Italiji.