Slovenska vlada je 5. julija 1991 imenovala posebno komisijo za ugotovitev vojne škode. Hrup vojaške ≫mašinerije≪ med deset dni trajajočo vojno kljub velikim težavam, ki se jih je slovensko gospodarstvo otepalo že pred 25. junijem, ni povzročil njegovega propada.
Po prenehanju vojaških operacij so bile prve napovedi o prihodnjem gospodarskem razvoju v Sloveniji zelo skope in previdne. Njihovo stičišče je bilo, da se bo gospodarska kriza še okrepila in da slovensko gospodarstvo ne bo preživelo brez posojil iz tujine. Napovedi so se uresničile. Gmotna škoda, ki je prizadela slovensko gospodarstvo, je po prvih ocenah posebne komisije za ugotovitev vojne škode znašala 94,2 milijarde din ali 2,714 milijarde dolarjev.
Junija so se začeli trgati tudi gospodarski stiki z jugoslovanskimi republikami in s tujino, to pa je otežilo preskrbo z reprodukcijskim materialom, zmanjšalo devizni priliv in ustavljalo proizvodnjo. V naslednjih mesecih so se gospodarske razmere še poslabšale. Slovenija je pospešeno izgubljala jugoslovanski trg ter se hkrati spopadala s sovražnim vedenjem zveznih ustanov in drugih republik in omahovanjem tujih gospodarskih partnerjev.
