Vojna v svetu medijev zastara

Strelno orožje je še »mila smrt«, pravijo. Kadar napadejo vas še z mačetami in noži, se nikoli ne ve, kaj bo od ljudi ostalo. Dodatni in neusmiljeni sovražniki so vojaki iz Eritreje, ki na poziv vlade pomagajo pri t.im. etničnem čiščenju tigrajske regije in situacijo izkoriščajo v svojo korist.

Pred nekaj meseci sem pisala o vojni na Severu Etiopije. Pisali so tudi drugi, po celem svetu. Tekom vojne se življenje po drugih delih države odvija naprej. Tudi moje. Zato sem se osredotočala na izkušnje pri delu z otroki, obiskovanju otrok v programu Botrstvo, kulturi in tradiciji…
Tudi mnogi drugi mediji, ki so se v začetku burno odzivali, so potihnili. Vojna v svetu medijev očitno »zastara«, četudi ni končana, poročanje s strani prebivalcev v Etiopiji pa ni varno. Zato tudi jaz raje pišem o nevtralnih stvareh, ki nikogar ne ogrožajo. In zato vsake toliko časa tudi mene kdo vpraša, »A zdaj je pa mir? Nič več se ne bere ali sliši o vojni…«
Ne, ni mir, še zdaleč ne. Še hujše je, saj nasilje brez zadržkov traja že sedem mesecev. A žal le osamljeni mediji pišejo in opisujejo krutosti, ki se vsak dan odvijajo v različnih področjih Tigra in marsikje mislijo, da pomoč ni več potrebna.
Lačnih ust in smrtnih žrtev pa je vsak dan več. Do nas pridejo zgodbe, ki jih pripovedujejo naši sodelavci in salezijanci tam. Posilstva, uničevanje imetja, klanje živine, ropanje hiš, … brez razloga in ovir. Kako lahko razložiš, da ti vdrejo v hišo, brez besed postrelijo odrasle in najmanjše otroke zaklenejo v nekakšno klet in pustijo same, da umrejo od lakote? Strelno orožje je še »mila smrt«, pravijo. Kadar napadejo vas še z mačetami in noži, se nikoli ne ve, kaj bo od ljudi ostalo. Dodatni in neusmiljeni sovražniki so vojaki iz Eritreje, ki na poziv vlade pomagajo pri t.im. etničnem čiščenju tigrajske regije in situacijo izkoriščajo v svojo korist. Preoblečeni v etiopske vojake križarijo po Severu Etiopije in brez zadržkov ropajo, posiljujejo, pobijajo, uničujejo regijo, s katero imajo že dolgoletno zgodovino medsebojnega sovraštva in vojne za ozemlje. Trenutna situacija je precej voda na eritrejski mlin torej. Pa še kakšen…

Obtožb s strani sveta, npr. ZDA, EU…, in poskusov ustavitve vojne z opozorili in prošnjami, je bilo kar nekaj, a brez uspeha. Vlada se ubrani vsakih očitkov; enkrat da mediji pretiravajo; drugič da ima vlada vse pod kontrolo; tretjič da so krivi uporniki v Tigru… med tem ko le-ti obtožujejo njih nazaj. Predvsem pa veliko prikrivanja, opresije in nadzora nad poročanjem in komunikacijo. Velja splošna previdnost za prebivalce, da je treba pazit, kaj se komunicira npr. po spletnih medijih. Tudi sama neštetokrat slišim, da naj pazim, ker lahko spravim v težave ne le sebe, ampak salezijance v Etiopiji, za katere delam in ki so tisti, ki ogromno pomagajo beguncem, ki se zatekajo v zatočišča ter vsem, ki potrebujejo hrano. In to so več ali manj vsi tamkajšnji prebivalci, saj je družbeno življenje zaustavljeno že sedem mesecev.

Govorimo o petih milijonih ljudi, ki nujno potrebujejo humanitarno pomoč. A z namenom čim bolj oškodovati Tigraj in njegove prebivalce, je od samega začetka in še do sedaj omejen dostop humanitarnih organizacij. Sedaj je nekoliko bolj odprto in vsaj po nekaterih poteh kamioni s hrano pridejo, a omejeno in nadzorovano. Sodelavec, ki je bil v Tigru pred nedavnim, je povedal primer kamiona Rdečega križa, ki se je namenil v Adwo, kjer je dolgotrajno obleganje različnih agresorjev; cesta je preprosto zaprta in na zapornicah vojaki, ki pravijo dobesedno: »obrnite se, ali zažgemo kamion«. Mediji poročajo tudi o do sedaj devetih smrtih humanitarnih delavcev, ki so bili zaposleni pri mednarodnih humanitarnih organizacijah. Tudi odgovornost za te smrti prelagajo iz enega na drugega, seveda. Mnenje mnogih je, da je vlada zelo prebrisana. Njene taktike so npr. obtoževanje nasprotnikov za lastno izvajanje nasilja, zanikanje mnogih dejanj, dolgotrajno zanikanje tudi povezanost z eritrejskimi vojaki, upravljanje z mediji, ki sporočajo, kako je »vse pod kontrolo« (že novembra so npr. javno razglasili mir), samozavestno poročanje o napredovanju Etiopije v smeri demokracije, transparentnosti in enotnosti vseh državljanov in vseh regij, še posebej pa manipuliranje s prebivalstvom in javnim mnenjem. Kar nekaj je bilo organiziranih shodov in protestov v podporo vladi, v katerih se je enkrat govorilo o upornikih v Tigru kot sovražniku cele države, drugič zbiralo hrano za vojake, tretjič protesti proti vmešavanju drugih držav v etiopske razmere (npr. ker je ZDA zagrozila s sankcijami npr. pri izdajanju viz etiopskim prebivalcem ipd)…

Taki dogodki, podprti s strani milijonov Etiopijcev in zelo čustveno nabiti, prispevajo k ohranjanju obstoječega stanja (vojne), večanju napetosti med različnimi etničnimi skupinami in hkrati izolaciji države od pomoči iz sveta.
Etiopija je sicer pridružena pandemiji Covid-19 od samega začetka, a že dolgo so njihove misli in skrbi daleč od tega, pravijo, da imajo oni hujši virus, “virus vojne” – in vsega, kar le-ta s sabo prinaša. Predvsem hudo lakoto, ki je iz dneva v dan bolj katastrofična in na druge nivoje kvalitete bivanje ljudi tam niti še ne mislijo. Vsakodnevno hraniti milijone lačnih ust dolgo ne gre. Tudi pomoč od zunaj se enkrat neha oziroma zmanjša, čeprav se potrebe samo večajo. Do obnovitve Tigra in virov preživetja na kraju samem, je še zelo daleč, saj nasilju ni videti konca. Predvsem pa je cela država v krču v pričakovanju državnih volitev, ki so že v fazi priprav povod za konflikte in nasilje tudi v drugih delih države in se vsi bojijo, kaj se bo zgodilo.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več