Avstrija podprla osamosvojitev Slovenije, Kučan pa ni prišel govorit zoper Beograd

Avstrijska podpora samostojnosti Slovenije se je v diplomatskih krogih pokazala s povabilom najvišjega predstavnika Slovenije na Dunaju pri kanclerju in predsedniku države.

To je bil točno pred 30 leti tridnevni obisk predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana na Dunaju, diplomatskemu in vohunskemu centru Evrope v času hladne vojne. Avstrija marca 1991 še ni bila članica Evropske unije, takrat imenovane Evropske skupnosti. Slednja takrat ni imela niti približno take moči kot danes. Avstrija pa je kot nevtralna država imela v takratnem mednarodnem prostoru veliko večjo težo kot sedaj.

Na Dunaju podpora, v Beogradu grožnje

Srečanje slovenskega predsednika s celotnim vrhom avstrijske države je tudi simbolično pomenil podporo slovenskemu pogledu na jugoslovansko krizo. Kučan je bil uradni gost predsednika avstrijskega parlamenta. Osrednji dogodek je bilo srečanje z avstrijskim kanclerjem Franzom Vranitzkim. Kučan ga je informiral o pravi sliki razmer v Jugoslaviji in Sloveniji, kar je bila glavna naloga celotne slovenske politične elite v mesecih pred osamosvojitvijo. Obisk je bil pomemben, saj so tudi avstrijske tajne službe vedele, da se lahko v Jugoslaviji vsak trenutek zgodi državni udar. Vojska se je ravno v tistih dneh tudi javno vmešala v delo jugoslovanskega predsedstva, kar je obeležilo tudi Delo z glavnim člankom na naslovnici »Jović hotel v vsej državi razglasiti izredno stanje«. 

Zunanji minister Alois Mock je po srečanju s Kučanom 13. marca 1991 novinarjem povedal zelo sporočilne besede: »Podpiramo načelo samoodločbe narodov in načela demokratizacije. Slovenska pot v prihodnost je seveda stvar slovenskega naroda, mi pa bomo dobro sosedje.« Neposredno sicer ni napovedal takojšnjega priznanja neodvisne Slovenije, je pa to namignil. 

Kučan je dal tudi daljši intervju avstrijski nacionalni televiziji. Pojavil se je tudi na naslovnici dnevnika Kurier, ki je objavil intervju z njim. Novinarje je zelo zanimal pogled Slovenije na sočasne nemire v Beograde, ko so med demonstrante zapeljali tanki in je velikosrbski predsednik predsedstva Jugoslavije Borislav Jović odstopil. Novico je ljubljanski dnevnik objavil s črno obrobo.

Po osamosvojitvi bo reakcija hitra

Sestanek Kučana s kanclerjem Vranitzkim je bil precej daljši od predvidenega, trajal je več kot uro in pol. Kučan se je pogovarjal s pomočjo prevajalke, po sestanku pa sta imela skupno tiskovno konferenco. Vranitzky je na novinarsko vprašanje, ali še podpira ohranitev Jugoslavije odgovoril, da ne zagovarja ne ohranitve ne razpada. V kolikor pride do osamosvojitve Slovenija, pa bodo na morebitno prošnjo za priznanje »hitro reagirali«. Pričakovanja slovenske javnosti, da bodo vnaprej napovedali priznanje razpada Jugoslavije seveda ni bilo za pričakovati. Hkrati pa je to bil jasen signal Beogradu, da bodo sprejeli »nove okoliščine«. 

Avstrija se je po osamosvojitvi izkazala kot ena od najbolj Sloveniji naklonjenih držav. Slovenijo je priznala 15. januarja 1992, istočasno kot Evropska skupnost, torej med prvimi državami. Če izvzamemo šest novonastalih držav na ozemljih Jugoslavije in Sovjetske zveze, so pred tem Slovenijo priznale samo Islandija, Vatikan in San Marino. 

Kučan: »Nisem prišel ogovarjat Beograda«

Kučanov obisk je bil zanimiv tudi z notranjepolitičnega zornega kota. Predsednik predsedstva je bil namreč najpomembnejši podpisnik Deklaracije za mir, ki je nekaj tednov pred tem zahtevala takojšnjo razorožitev Slovenije. V luči tega lažje razumemo, da je na vprašanje, ali je avstrijski politični vrh povabil v Ljubljano, da tak obisk ne bi bil koristen, če bi to bila »demonstracija podpore Sloveniji« in da Slovenija ni ogrožena. »Na Dunaj nisem prišel reševat slovenskih in jugoslovanskih problemov, še manj ogovarjat zvezno oblast in posamezne republike,« je po poročanju mariborskega Večera dejal Kučan. Razlago za tako medel Kučanov odziv na avstrijsko javno podporo slovenskemu osamosvajanju pritrjuje tezi pokojnega novinarja Danila Slivnika, da je bil Kučan proti osamosvojitvi in je zaradi množične podpore plebiscitu javno zagovarjal konfederacijo samostojnih držav, v resnici pa skušal proces osamosvojitve zaustaviti. Slivnik dokazuje, da je imel Kučan pod svojim vplivom zlasti časnik Dnevnik, ki je objavljal veliko člankov proti osamosvojitvi. Dnevnik je o predsednikovem obisku poročal na naslovnici z naslovom »Ne poskus reševanja, ampak pojasnjevanje«, uvodničar pa je pisal o obstanku skupne Jugoslavije kot povsem realni opciji.

Članek je nastal v okviru projekta 30 let samostojne Slovenije: KLIK

Dnevnik je objavil novico o odstopu velikosrbskega predsednika Jugoslavije z mastno črno obrobo. Kot bi šlo za osmrtnico.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več