Ženske v Cerkvi – Bile so prve, ki so izvedele za odrešenje, saj so se moški skrili

Ženska, ki je samozavestna, ne bo tekmovala ali iskala enakosti z moškim (za vsako ceno), ampak bo izpolnjena v tem, kar je.

Ne spadam med ženske, ki bi se spraševale ali si prizadevale za enakost v Cerkvi niti za enakost na kateremkoli drugem področju življenja: enakosti pač ni. Lahko pa razpravljamo o enakovrednosti v različnosti (naravnih) danosti, nalog, okoliščin in še mnogo drugega.
Med odmevi v tedniku Družina sem pred kratkim prebrala prispevek, ob katerem sem zastrigla z ušesi: ‘problematika’ žensk v Cerkvi. Stric Google pa mi je pokazal daljše izhodiščno besedilo, ki je bilo objavljeno v zelo liberalni reviji.
Žensko duhovništvo, odločanje, oblast. Saj poznajo protestanti, različne variante – torej: izbira je. Če je problem samo v tem. Ali pa začetek novih problemov? Bežen pogled po cerkvi (ko smemo brez omejitev hoditi k maši) pove, kaj bi bila Cerkev brez žensk. Pa ni treba, da jih je poln prezbiterij! Nasprotno: več kot je žensk okrog oltarja (bralke, ministrantke), manj je tam moških. In manj je tudi moških pod korom.
Zahteva po vodstvenih položajih? Hmm, »kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik« (Mr 10,43). Pameten gospodar upošteva modre in upravičene nasvete služabnika. Pa tudi svoje žene, mame ali sestre.
Ženske zapostavljene? Ženske so bile prve znanilke vstajenja! One so to sporočile moškim ‘izbrancem’, ki so se skrivali! (Kdo bi bolj zlobno pripomnil, da je Vstali že vedel, kdo bo novice hitreje širil.)
Marija, Božja mati, ni bila duhovnica. V času Jezusovega javnega delovanja sploh ni bila v ospredju. Je pa vedno nekje blizu. Vidi, spremlja in deluje iz ozadja. Čisto po žensko, sočutno, skrbno, budno. Prvi čudež, na primer. Nevsiljivo, brez zahtev pove, kar misli, in ve, da ne bo preslišana.
Pri zadnji večerji je ni. Če bi bila zraven, bi to verjetno ostalo zapisano, kot je zapisano za molitev po vnebohodu. Moški so zbežali, ona je prehodila križev pot in do konca vztrajala pod križem. Bila je tam, kjer in kadar je bilo potrebno. In opravila naloge, ki jih noben moški niti vsi moški skupaj ne bi (z)mogli. Zato ji pripada mesto, ki ga nikoli ne bo dosegel noben papež niti duhovnik ali duhovnica.
Izbrana je bila, da posreduje Življenje. Lahko bi zavrnila angela: »Oprosti, toda imam drugačne načrte. Poročila se bom, imela družino, najdi si koga drugega.« In Gospod Bog bi se verjetno obrnil na neko drugo žensko (ne moškega!) – če bi seveda obstajala možnost, da bi se ‘zmotil’ pri prvi izbiri.
Toda ne: Marija se je podredila Božji volji. Kako nesodobna beseda: podredila! Isto lahko povem drugače: svobodno je sprejela Božji načrt, ki je korenito spremenil njeno življenje. »Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli,« čeprav tudi boli in je povezano z odpovedmi, težavami, trpljenjem …
Ženska, ki je samozavestna, ne bo tekmovala ali iskala enakosti z moškim (za vsako ceno), ampak bo izpolnjena v tem, kar je. »Različne so službe, Gospod pa je isti,« (1 Kor 12,5) ki je ustvaril moža in ženo, da bi se dopolnjevala, sodelovala in … zveličala. Vsakemu pa je odredil svoje ‘delo in križe’.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več