Dr. Avbelj: Slovenija ima težave z vladavino prava

Računsko sodišče je z ravnanji Tomaža Vesela, ki zamenjal svojega namestnika, da bi bilo poročilo čim prej predstavljeno, vzpostavilo dvom v neodvisnost in strokovnost tega organa, ki je sedaj izpostavljen očitkom, da je zgolj orodje političnega boja. Kot takega ga na potrebujemo, izpostavlja dr. Matej Avbelj. »Nič ni narobe, če posameznik v Republiki Sloveniji dobro zasluži, a v javnem sektorju ste v poslanstvu institucije, ki jo vodite zato po naravi stvari tovrstno ravnanje ni združljivo z naravo inštitucije, ki jo imenujemo Računsko sodišče.«

Ugledni pravnik ostro o zlorabah prava v slovenski politiki

Računsko sodišče je z ravnanji Tomaža Vesela, ki zamenjal svojega namestnika, da bi bilo poročilo čim prej predstavljeno, vzpostavilo dvom v neodvisnost in strokovnost tega organa, ki je sedaj izpostavljen očitkom, da je zgolj orodje političnega boja. Kot takega ga na potrebujemo, izpostavlja dr. Matej Avbelj. »Nič ni narobe, če posameznik v Republiki Sloveniji dobro zasluži, a v javnem sektorju ste v poslanstvu institucije, ki jo vodite zato po naravi stvari tovrstno ravnanje ni združljivo z naravo inštitucije, ki jo imenujemo Računsko sodišče.«

Sinoči je bil na Televiziji Slovenija objavljen intervju (KLIK) Jožeta Možine z dr. Matejem Avbljem, enem najbolj priznanih slovenski pravnikov, ki ima zaradi številnih v tujini velik ugled. Pri prestižnih tujih založbah je izdal že več strokovnih knjig, ki zadevajo najaktualnejše pravne dileme, ki zadevajo evropsko pravo in Slovenijo. Izobrazbo si je pridobival v New Yorku, Firencah, Nemčiji in drugje. Je predavatelj evropskega prava in rektor Nove univerze.

Erjavec je sokriv za polom arbitražnega sporazumu – na Zahodu ne bi uspel, v Sloveniji pač

Dr. Matej Avbelj Foto (c): TV Slovenija

Dr. Avbelj je uvodoma izpostavil težavo negativne kadrovske selekcije in oviranja sodelovanja, ki veje predvsem iz stare univerzitetne sfere. Avbelj se je med drugim dotaknil poskusa zamenjave oblasti pri čemer je ocenil, da kandidat s takim političnim renomeje, ki je ob tem sokriv za polom pri arbitražnem sporazumu s Hrvaško, v zrelih demokracijah ne bi imel možnosti.

V nadaljevanju se je med drugim dotaknil poskusa aktualne zamenjave oblasti, pri čemer je ocenil, da kandidat s takim političnim renomejem, kot ga ima Karel Erjavec, ki je med drugim sokriv za polom pri arbitražnem sporazumu s Hrvaško, v zrelih demokracijah ne bi imel možnosti. Na voditeljevo vprašanje o sinhronizaciji javne predstavitve poročila računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme z vložitvijo konstruktivne nezaupnice, je Avbelj ocenil, da je računsko sodišče z ravnanji sedanjega predsednika, ki je tudi zamenjal namestnika, da bi bilo poročilo tempirano zdaj, vzpostavil dvom v neodvisnost in strokovnost tega organa. Računsko sodišče, kot izjemno pomemben in najpomembnejši revizorski organ v državi je tako zdaj izpostavljeno očitkom, da je zgolj orodje političnega boja. “Kot takega ga ne potrebujemo,” izpostavlja dr. Avbelj, ki ob tem komentira nedopustno prakso honorarnega dela predsednika Računskega sodišča: “Nič ni narobe, če posameznik v Republiki Sloveniji dobro zasluži, a v javnem sektorju ste v poslanstvu institucije, ki jo vodite, zato po naravi stvari tovrstno ravnanje ni združljivo z naravo institucije, ki jo imenujemo računsko sodišče.”

Vladavina prava je v Sloveniji večja težava kot na Poljskem ali Madžarskem

V eni od knjig dr. Avbelj s kolegom dr. Jernejem Letnarjem Černičem raziskuje širše družbene aspekte vladavine prava v Sloveniji, pri čemer avtorja ugotavljata, da Slovenijo po dejanskih razmerah veliko bolj obvladuje ena politična opcija, kot se to očita Poljski in Madžarski: “Ker Slovenija ni v resnici, zlasti ne v ekonomskem, zato tudi ne v političnem in civilnodružbenem smislu, naredila neke resne diskuntinuitete s prejšnjim režimom, je v sistemih in podsistemih nekdanje države ostala tista stara elita, ki se reproducira in vleče niti na način, ki niso v skladu z vladavino prava. Na način, ki je pogosto arbitraren in ni v korist dela za skupno dobro državljank in državljanov.”

Dr. Avbelj ob tem za slovenski primer govori o ugrabljeni državi, ki je tipični fenomen, v katerem se je znašla Slovenija: “Ugrabljena država pomeni, da je nimajo v rokah tisti, ki jim pripada, to so pa volivci in volivke. V Republiki Sloveniji, zlasti od leta 2008 naprej, pa posebej v zadnjem desetletju, lahko spremljamo nenavadno dogajanje novih obrazov, nastajanja hipnih političnih strank …,” izpostavlja dr. Avbelj, ki v tem vidi manipuliranje z volivci, medtem ko se večino odločitev o smeri “slovenske ladje” krmari v podpalubju.

Z afero Patria so bile izkrivljene volitve

Kot ključno točko spiralnega padca Slovenije na pot samouničevanja intervjuvanec vidi afero Patria, ki jo je tudi raziskoval in o njej pisal strokovne članke. Afera Patria je pokazala uničevalno moč stare elite, ki je na protipraven način, s pomočjo intrumentalizacije dela pravosodja in medijev, v temelju zamajala slovensko demokracijo ter dejansko oškodovala določeno politično skupino na volitvah: “Ena je zasebna dimenzija te afere, ki je na posameznikih, ki so bili žrtve afere pustila velike posledice, druga pomembna dimenzija pa je javna demokratična dimenzija te afere, ki se je vlekla celo desetletje. Še danes ni končana, ker ni pravnomočnih odškodnin prizadetih. Skozi tisto desetletje so se na podlagi afere Patria izkrivljale volilne preference državljank in državljanov. Nad več volitvami je visela ta afera, ki je diskreditirala določenega posameznika in določen del političnega prostora. Posameznika, ki je bil večji del svoje kariere v opoziciji. In kar je bilo ključno – ne le, da so bili ti posamezniki protipravno obsojeni in zaprti, protiustavno so bili odvzeti tudi poslanski mandati. A do danes nihče ni prevzel nikakršne odgovornosti. Do danes ta politična skupnost, Republika Slovenija ni opravila nikakršne refleksije, nikakršne katarze, da bi povedala, kaj je bilo prav, kaj je bilo narobe, kako poskrbeti, da se kaj takega v prihodnosti ne bi več ponavljalo. Ni pomembno, da je šlo za osebo Janeza Janše, pomembno je to, da se to dogajalo, kar pomeni, da se to lahko zgodi vsakemu izmed nas.”

Dr. Avbelj v nadaljevanju govori o veliki neuravnoteženosti vpliva desne in leve politike v slovenski družbi: “O tem ni nobenega dvoma, da je slovenska postkomunistična desnica depriviligirana, ampak še bolj kot neuravnoteženost mene skrbi ta izjemna neprofesionalnost, ker v Sloveniji v javnih in strokovnih razpravah ne sledimo več nikakršnim standardom ali pa celo te svoje standarde prilagajamo temu, kar želi ena ali druga politika slišati. V vsaki državi prihaja do anomalij, ampak vsaka država bi morala imeti kritično stroko, ki bi to preprečila,” poudarja gost nedeljskega intervjuja.

Zdrs medijev v propagando

Po prepričanju dr. Avblja je trenutna kriza zaradi epidemije na dan naplavila “vse najslabše” v našem narodu: “Razklali smo se, radikalizirali smo se, profesionalne standarde smo prepustili tistemu, čemur se splača, popolnoma smo odstopili od načel civilnosti. O tega, da je treba vendarle v demokratični družbi, če naj ta prosperira na dolgi rok, krepiti dialog, ki bo povezoval ljudi in bo krepil neko sredinskost v družbi. Gre za krepitev sredine, kjer se bodo prekrivale skupne vrednote državljank in državljanov in ki bo potem potegnila ta voz naprej. Tega ni počela politika, tega niso počeli mediji in bojim se, da tega niso počeli niti tisti mediji, ki so k temu najbolj poklicani – to je pa seveda javni, nacionalni RTV servis.” Na voditeljevo vprašanje, ali kolegi na RTV-ju po njegovem niso bili dovolj povezovalni oz. pomirjujoči, je dr. Avbelj odgovoril: “Ne gre za ‘pomirjujočnost’, gre za profesionalnost. Gre za zavzemanje k resnici in gre za krepitev nekega sredinskega jedra republike. /…/ Če ste gledali nemško televizijo, so povedali, da tisti, ki radikalno protestirajo na ulicah, za katere je vse narobe, da gre v bistvu za ekstremiste, da gre za radikalce. Lepo so povedali, kaj je na stvari, kateri so izzivi, kateri so najpomembnejši odgovori in kako naj se vedemo, da bomo skozi to krizo prišli najmanj poškodovani, da bi naprej normalno živeli. Mi pa smo bili tukaj, v Sloveniji v tem našem mehurčku, priča nekemu shisteriziranemu, pogosto skrajno navijaškemu poročanju, da ne rečem kratko malo tudi propagandi.”

Kaj je najbolj uničujoče za Slovenijo in kaj rešilno

Glede na idealen nastanek Republike Slovenije po plebiscitu in osamosvojitveni vojni, kjer je bil narod enoten, smo zdaj na točki velike razdvojenosti. K temu prispevajo tudi že omenjene zlorabe v pravosodju, pa tudi to, kot pove dr. Avbelj, da se ne znamo poenotiti npr. ob državnih simbolih, saj del politične strukture pogosto izpostavlja tudi simbole nekdanje države: “To je tisto, kar je za slovensko politično skupnost, državljanke in državljane, za Republiko Slovenijo kot državo najbolj razdiralno in najbolj uničujoče na dolgi rok. Namreč, država mora sama vzpostaviti temeljne predpostavke za svoje delovanje. Skupnost vedno povezujejo simboli, ki povedo, kdo smo, kam gremo. /…/ Vsi vemo, da v NOB, da so se pod tistimi simboli, konkretno pod rdečo zvezdo, zgodile velike krivice številnim posameznikom.” Zato bi se morali po prepričanju dr. Avblja v Sloveniji združevati okrog tistih simbolov, ki so neizpodbitni in so zapisani v slovensko ustavo kot DNA-ju slovenske republike: “Če kot slovenski narod nismo sposobni slediti in se poenotiti niti okrog simbolov, in če tega šole ne prenašajo naprej na naše otroke, me resnično skrbi za dolgoročen obstoj slovenske države,” je kritičen gost nedeljskega intervjuja na Televiziji Slovenija.

V nadaljevanju dr. Avbelj potegne vzporednico med sedanjimi težkimi razmerami zaradi epidemije in tistimi po prvi svetovni vojni, ko je ravno tako razsajala epidemija španske gripe in se je stara ureditev sesuvala. Avbelj verjame v moč idej in novo generacijo, ki bo z novimi idejami prodrla. Izpostavlja pomen krepitve sredine, ker polarizacija vodi v ekstreme in posledično nasilje. Vendar se pozitivni napredek ne more zgoditi sam po sebi, ampak s trdim delom, zavestjo in vztrajnostjo. Matej Avbelj je prepričan, da znamo in zmoremo bolje: “Slovenci, ki imamo za seboj zelo negativno totalitarno izkušnjo, izkušnjo s tremi totalitarnimi režimi, smo še toliko bolj krhki, bomo toliko bolj morali delovati za to sredino, za javni razum, ki drži demokracijo skupaj.”

Vir in fotografije: dr. Jože Možina, RTV Slovenija
Ogled intervjuja: KLIK

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več