Mineva 100 let od pogodbe iz Rapalla, mestecu na italijanski Ligurski obali, ki je ponižal Slovenijo, saj je od nje odtrgal tretjino ozemlja. Tako je dokončno nastala pokrajina Primorska, saj je v eno povezala Slovence, ki so vso življenjsko silo naslednjega četrt stoletja posvetili ohranitvi svojega slovenstva.
Dober mesec po koroškem plebiscitu 12. novembra 1920 so Slovenci doživeli še en usoden udarec. S podpisom Rapalske pogodbe je bila določena meja med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo. Razočaranje tistih dni je bilo veliko, saj je bilo z novo mejno črto Italiji dodeljenega še več slovenskega nacionalnega ozemlja, kot ji je bilo obljubljeno v Londonskem memorandumu leta 1915.
Glede na to, da predstavlja Rapalska pogodba enega najusodnejših mejnikov v slovenski nacionalni zgodovini, so v Parku vojaške zgodovine v sodelovanju z Zgodovinskim društvom rapalska meja, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru sklicali strokovni posvet z naslovom Stoletnica Rapalske pogodbe.
Udeležence strokovnega posveta je najprej pozdravil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca. Nagovor predsednika drugega doma slovenskega parlamenta je nekoliko ublažil dejstvo, da za razliko od stoletnic požiga Narodnega doma v juliju in koroškega plebiscita v oktobru letos stoletnica podpisa rapalske pogodbe ni doživela nobene vidnejše obeležitve na nacionalni ravni.
Pozdravom organizatorjev posveta sta sledili dve predavanji. Prof. dr. Andrej Rahten, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in predavatelj na Filozofski fakulteti v Mariboru, je v predavanju z naslovom »Slovenci in versajski sistem« osvetlil potek pariške mirovne konference leta 1919 in boj za meje nove južnoslovanske države. Prof. dr. Gorazd Bajc s Filozofske fakultete v Mariboru pa je s predavanjem »Rapalska pogodba – pogled zgodovinarja« razložil vprašanje slovenske zahodne meje po koncu 1. svetovne vojne in pogajanja v mestu Rapallo.
Strokovni posvet, katerega posnetek je dostopen na Youtube kanalu Parka vojaške zgodovine je moderiral zgodovinar dr. Renato Podbersič.
Posnetek: KLIK
