Še danes lahko ponekod na Goriškem naletimo na ostanke nemških betonskih bunkerjev, zgrajenih proti koncu druge svetovne vojne. Za izgradnjo je skrbel TODT, civilna in vojaška inženirska organizacija nacistične Nemčije. Poimenovali so jo po njenem ustanovitelju Fritzu Todtu (1891-1942), ki je umrl v letalski nesreči. Organizacija Todt je sicer med drugo svetovno vojno prerasla v paravojaško organizacijo.
Skrbela je za veliko večino inženirskih projektov pred in med drugo svetovno vojno, projekte pa je izvajala tako v rajhu kot tudi na okupiranih področjih.
Leta 1942 je umrlega Todta, ki je opravljal tudi dolžnost ministra za oborožitev, zamenjal Albert Speer, sicer arhitekt po poklicu in Hitlerjeva zelo ljuba oseba. Organizacijo Todt so vključili v razširjeno ministrstvo, ki se je poslej imenovalo “Ministrstvo za oborožitev in vojaško proizvodnjo” (nem. Reichsministerium für Rüstung und Kriegsproduktion).
Leta 1944 se je nakazoval konec vojne, nacisti pa so pričakovali skorajšnje zavezniško izkrcanje v Istri in Primorju. Zaradi tega so pričeli z izgradnjo obrambnih naprav, ki naj bi zadržali zavezniško napredovanje proti srednji Evropi. Te projekte v okviru organizacije Todt so večinoma izvajali nasilno mobilizirani domačini slovenske, furlanske in italijanske narodnosti, seveda pod nemških nadzorom in poveljstvom. Zanimivo je, da so se pri tem na Goriškem naslanjali na tedaj še ohranjene avstro-ogrske frontne položaje iz prve svetovne vojne. Hvala Bogu, ti načrti so se do danes ohranili v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani.
Na Vrtojbensko-Biljenskih gričih pa sta se do danes ohranila dva bunkerja, v precej dobrem stanju, ki spominjata na tiste čase.
