Tokratno oddajo smo posneli na Vranskem v domu ali bolj pred domom starejših Zavod Sv. Rafaela Vransko, ki ga že vse od začetka vodi direktorica doma mag. Mojca Hrastnik. Čeravno je dom v lastni župnije Vransko so s koncesijsko pogodbo zavezani, da sprejmejo starejše od 65 let, seveda skupaj z zdravstvenimi in socialnimi razlogi. Pri sprejemu v dom ima prednost lokalno prebivalstvo, ne pa kot bi kdo pomislil (zaradi lastništva), da le osebe na osnovi vere. V tem času, ko se ves svet sooča s koronavirusom in ne morejo sprejemat novih oskrbovancev je le teh 61, zanje pa skrbi do 40 zaposlenih. V nadaljevanju se je spomnila na nekaj znanih oskrbovancev doma, kot je bil pred leti misijonar in duhovnik Janko Slabe, tudi v tem času pa je v domu med oskrbovanci duhovnik, ki seveda poskrbi tudi za duhovno oskrbo. V domu je namreč tudi manjša kapela.
Dobršen del pogovora s Hrastnikovo je potekal okrog ukrepov, ki so jih v domu sprejeli za zajezitev okužbe s koronavirusom covid-19, kar jim je zaenkrat uspelo. Pripravljeni so tudi na trenutek, ko se kdo od zaposlenih ali oskrbovancev okuži. „Težko se je bilo odločiti oskrbovancem odvzeti ali jih prikrajšati za stik z zunanjim svetom. Dobesedno jim zakleniti vrata in jim prepovedati izhode ven, prepovedati obiske svojcev v dom…,. Težko je delovati v takšnih okoliščinah tudi nam zaposlenim,“ pove.
Dotaknili smo se tudi žalostnega dejstva, da je največ okuženih in umrlih zaradi koronavirusa ravno po domovih. Meni, da ni prav, da okuženi ostajajo v domovih, sploh tisti s težjimi bolezenskimi znaki. Domovi za starejše namreč niso zdravstvene ustanove ali infekcijske klinike. Prav je, da se oboleli zdravijo v bolnišnicah, na oddelkih za covid- 19 in ne da so že po nekaj dnevih zdravljenja znova napoteni nazaj v svoj dom za starejše. Nekateri še z virusom. „Ali je starost res kriterij- ker če si previsoke starosti, si nameščen v dom za starejše-, da nisi zdravljen skladno z doktrino?“ je njeno vprašanje v teh dneh, ko mnogi starejši umirajo, zelo na mestu. V nadaljevanju nam je povedala, kako sodelujejo s pristojnimi ministrstvi, kako so v tem času v domu organizirali življenje v domu, kako dobro so priskrbljeni z zaščitno opremo. Pomembno je tudi vprašanje, kako se zaposleni soočajo s tem, da so lahko tudi sami prinašalci virusa v dom. To je veliko breme in pritisk na zaposlene. „Mislim, da se bomo naučili živeti s tem virusom. Marsikaj bo ostalo v nas, v naših socialnih navadah. Da se tega virusa rešimo bo moralo na dolgi rok priti do prekuženosti populacije ali do ustreznega cepiva. S te bitke bomo prišli zagotovo močnejši.“
Opozorila je tudi na težave s katerimi se soočajo zaposleni v domovih za starejše, ki so nekako z vladnim ukrepom postavljeni v neprijetni, skorajda drugarazredni položaj. Javni zavodi v večini slovenskih domov za starejše si recimo lahko izplačajo dodatke v času bolezni, kar bo poravnala državam, koncesionarji zaenkrat še ne. „A upam, da bodo to krivico popravili,“ je optimistična Hrastnikova, saj koncesionarji opravljajo povsem isto- javno delo. Zagotovo pa bo poskrbela, da njihovi zaposleni do dodatka pridejo. Taako ali drugače. Ob koncu pogovora je povedala še, kako si sama polni baterije v teh časih, ki za zaposlene v domovih za starejše zagotovo niso lahko. V oddaji ste spremljali tudi fotografije oskrbovancev tega doma, ki jih je posnela delovna terapevtka Liljana Koban, ki je del ekipe zaposlenih.
Povezava do oddaje: KLIK .
