Marjan Gazda
KMETIJA NA OBROKE
Primarširal fant je s Serpentine,
tisti no, saj dobro ga poznate,
ki za gospodarja ga imate
na kmetiji, tisti vrh strmine.
Tokrat ni čez babnico udrihal,
kot da nanjo bi za hip pozabil,
druge je besede uporabil,
ko marširajoč je prisopihal.
Primarširal je in se pridušal,
da preveč je zemlje na višini,
da gre grunt navzdol mu po strmini,
upal je, da kdo ga bo poslušal.
Mlin da gre po zlu, nam je potožil,
kmečka mu uhaja pokojnina,
da na gruntu vlada zgolj sivina,
plaz na levi da se mu je sprožil.
Levih rok ima da v izobilju,
ko pa kje potreba se pokaže,
ubežati je otrokom laže
kakor v grunta delati okrilju.
Na obroke šla bo Serpentina
vsa po zlu, se gazda je pridušal,
nekaj še povedati poskušal,
pa ni našel več besed, tišina.
So zato sosedje tu dodali,
da uštel se stric je, ko prepustil
grunt je Serpentinšku, s tem dopustil,
da ga bodo naglo razprodali.
Saj poznal je vendar stric nečaka,
da le gobezdač je, ni za delo,
a prevladalo je spet načelo,
da vse stavi naj se na bedaka.
V franže šel ves grunt bo, na obroke,
zgodba je že od začetka znana,
zemlja bo pod ceno razprodana,
dolg pa pade na otrok otroke.