Podnanos za Vurberk

Že skoraj tri desetletje se v mesecu juniju v Vurberku, občini Duplek, kraju nekje v sredini med Mariborom in Ptu-jem, na tamkajšnjem grajskem dvorišču, srečujejo ansambli in ljubitelji narodno-zabavnih viž.

Začetki, po ocenah kritikov, danes najprestižnejšega tovrstnega festivala v Sloveniji, segajo v prejšnje stoletje. Da bi v kraju dostojno obeležili prvo obletnico samostojnosti Slovenije, so člani upravnega odbora Turističnega društva Vurberk, sklenili, da organizirajo festival, kakršnega v Sloveniji do tedaj še ni bilo. Objavili so razpis in povabili ansamble, ki imajo v sestavu diatonično harmoniko in večglasno fantovsko petje, torej sestavov Slakovega tipa. Odziv za prvi festival leta 1992 je bil presenetljivo uspešen, med prijavljenimi ansambli so na Vurberku nastopili, do tedaj že kar uveljavljeni, med njimi so bili Bratje Poljanšek, Vrtnica, Slapovi z Jožetom Skubicem, naslednje leto pa tudi Primorski fantje, Bratje iz Oplotnice, Fantje z vseh vetrov in številni drugi, nekateri pa povsem novi, še neznani ansambli. Festival je iz leta v leto postajal vse bolj popularnejši, organizatorji so k sodelovanju povabili RTV Slovenija, radio Maribor je namreč v živo prenašal festivalsko dogajanje, od petega pa vse do 25. pa so bile na Vurberku tudi kamere slovenske nacionalne televizije in o dogajanju na prizorišču festivala so bili obveščeni ljubitelji domačih viž po celi državi.

Vsako leto pa se je prijavilo tudi vse več ansamblov Slakovega, pa tudi Miheličevega tipa, saj so organizatorji  nekoliko »omilili« pogoje sodelovanja, dovolili so namreč nastop tudi ansamblom z dvoglasnim petjem, torej klasičnim duetom. Da bi zagotovili kakovost nastopajočih ansamblov, pa tudi zaradi velikega števila prijavljenih ansamblov, na festivalu jih namreč lahko nastopi največ štirinajst, so od petega festivala dalje, organizatorji pripravili izbor oz. avdicijo za vse prijavljene ansamble. Pred strokovno komisijo, v njej so kar pogosto bila eminentna imena slovenske glasbene scene, omenimo naj Tomaža Tozona, ki še sedaj opravlja to pomembno delo, pa Slavka Avsenika ml., Irmo Rauh iz nacionalnega radia, Jožeta Burnika…, so si ansambli priborili nastop na vurberškem grajskem odru. Več kot dvajset let je izbor ansamblov za Vurberški festival na Primorskem, točneje v Podnanosu v Vipavski dolini, kjer se v začetku maja, v  okviru prireditve »Šembiška pomlad«, »merijo« ansambli med seboj in pred komisijo in se potegujejo za nastop na Štajerskem. V prvih letih je bila organizatorica izbora v Podnanosu domača krajevna skupnost, z ustanovitvijo turističnega društva v kraju, pa je to vlogo prevzelo novoustanovljeno društvo. Zagnani in marljivi Šembici, poleg številnih drugih dogodkov, ki jih pripravljajo, so vzorni organizatorji izbora ansamblov, ki so ga poimenovali »Podnanos za Vurberk«. Za številne ansamble, ki so danes v vrhu slovenske narodno-zabavne glasbe, lahko brez kakršnih koli »ovinkarjen«, rečemo, da so svojo glasbeno pot začeli prav v Podnanosu, omenimo naj samo ansambla Spev in Vikend iz Velenja, dolenjska ansambla Pogum in Nemir, ansambel Gadi iz Ljubljane, s primorskega konca pa Gorski cvet in številni drugi iz vseh koncev Slovenije. Svojo uspešno glasbeno pot pa so na Vurberškem festivalu začeli tudi Modrijani, ki pa so svoj nastop za Vurberk potrjevali v Laškem, zaradi obnove šole in gradnje telovadnice v Podnanosu, tistega leta te prireditve niso mogli organizirati v Podnanosu.

Med Podnanoščani in Vurberžani so se v teh letih stkale močne vezi, pravi prijatelji so postali. Zanimivo pa je, kako je sploh prišlo do sodelovanje med Primorci in Štajerci? Pobudo za izbor v Podnanosu, kot nam je povedal Stojan Vitežnik, eden izmed najzaslužnejših, da so izbori za Vurberški festival v njihovem kraju, je dal Milan Fras iz Dolge Poljane pri Budanjah. Kot rojeni Vurberžan je v mladosti prišel na Primorsko, si tu ustvaril družino, toda stike s prijatelji iz Štajerske je ohranil in tako je z Vurberkom ostal še vedno tesno povezan. Organizatorji so se obrnili naj in ga povprašali ali so kakšne možnosti, da izbor za festival izvedejo kje na Primorskem. Šembicem je bila ideja zanimiva, lotili so se dela in polni pričakovanja, kako bo sprejeta narodno-zabavna glasba v okolju, ki ni imela podobnih prireditev. Na njihovo veliko zadovoljstvo si je že prvo leto prišlo ogledat izbor veliko ljudi. V začetku je prireditev bila na športnem igrišču, kar na prostem, ob slabem vremenu je bil prostor »rezerviran« v kulturni dvorani. Z izgradnjo šolske telovadnice je bil izbor tudi v njej, a so bile velike težave zaradi slabe akustike, rešitev so pa »našli« v postavitvi velikega šotora, ki je vsa leta nudil gostoljubje ansamblom in številnim obiskovalcem, ki na prireditev pridejo iz vseh koncev Slovenije in prav po športno bodrijo ansamble ob izvedbi tekmovalnih viž.

V sedemindvajset letih Vurberških festivalov je slovenska zakladnica bogatejša za skoraj 800 novih skladb, saj je vsak ansambel do 27-ega tekmoval z dvema povsem novima skladbama, od lanskega leta pa samo z eno, čeprav na prireditvi zaigra dve, druga je namreč po lastnem izboru iz zakladnice viž ansambla Lojzeta Slaka. Pa še z nečem je Vurberški festival edini v državi, ob vseh dosedanjih so namreč na nosilcih zvoka (v začetku na kaseti, kasneje pa na zgoščenki) izšle skladbe, ki so bile izvedene, in sicer vsak ansambel je bil zastopan z eno skladbo.

Na festivalu organizatorji podelijo številne nagrade za katere se potegujejo ansambli, avtorji glasbe in besedil. Strokovne komisije namreč podeljuje dve plaketi, prva je plaketa Lojzeta Slaka, prejme jo ansambel za najboljšo izvedbo, druga pa je plaketa Jožeta Šifrarja, legendarnega pevce Fantov s Praprotna. Radijske postaje Slovenije izberejo in nagradijo najboljšo vižo, podeljene pa so tudi tri nagrade za najboljša besedila. Občinstvo na prireditvi izbira najboljši ansambel in podeli posebno plaketo. Najvišje festivalske nagrade pa so zmaji, zlati, srebrni in bronasti (zmaj je namreč simbol Vurberka, je pa tudi v grbu občine Duplek), gre za seštevek točk strokovne komisije, komisije radijskih postaj in občinstva.

Skoraj vsi ansambli, ki na novo nastajajo imajo željo oz. cilj nastopiti na Vurberškem festivalu, ki je s svojim več kot četrt stoletnim delovanjem veliko pripomogel k razvoju in popularnosti domače glasbe in petja. Nekoč, sicer ne daleč v preteklosti, je bila ta glasbena zvrst, sploh pa »frajtonarica« nič kaj priljubljena med Slovenci, celo sramovali so se je mnogi, danes je, tudi po zaslugi Vurberškega festivala, povsem drugače. Vse več je mladih, strokovno glasbeno podkovanih, ki igrajo na diatonično harmoniko in prepevajo dvo ali pa večglasno, kar je značilno za slovensko narodno-zabavno glasbo. Za obstoj in tudi nadaljnji razvoj ter popularnost domače glasbe se torej ni bati, kar je dokaz vse več novoustanovljenih mladih ansamblov ter množična obiskanost koncertov, ki jih organizirajo ansambli ob raznih jubilejih, izidih albumov in drugačnih dogodkih.

Janez Toplak

 

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več