V Skriljah so arheologi ob cerkvi sv. Marjete lani našli temelj stare cerkve, ki je iz 17. mogoče pa celo iz 16. stoletja. S tem so dokazali, da so podatki iz starih dokumentov resnični.
Skrilje so zelo staro naselje, veliko pomembnejše, kot se zdi danes. Prvič so bile v virih omenjene leta 1063 (ali 1064), nato leta 1086, 1177 in 1185. Za primerjavo: Ljubljana je bila prvič omenjena leta 1146, središče Vipavske, Sv. Križ (danes preimenovan v Vipavski križ), pa okoli leta 1200. Do lani je veljalo, da je bila prva omemba leta 1086, potem pa je odkritje izpred nekaj let bilo prvič na veliko objavljeno v knjigi, zgodovinskemu vodniku Stomaž in Skrilje. Druga zanimivost za vas, ki ni nikoli imela lastne župnije, pa je, da v poznem srednjem veku sedež župnije Kamnje ni bil v Kamnjah, ampak v Skriljah.
Nova arheološka izkopavanja sredi vasi ob cerkvi je izvedlo podjetje Avgusta. Šlo je za dela, ki so morala biti opravljena ob posegu v obstoječi cerkveni tlak v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji novogoriškega Zavoda za kulturno dediščino. Cerkve namreč nima oltarja, obrnjenega proti ljudstvu, zato so se v župniji odločili, da postavijo nova kamnita oltar in ambon. Prezbiterij pa bo po novem malce širši. Pod tlakom so arheologi našli vogal starejše cerkve. Drugih najdb pa ni bilo. »Raziskava v cerkvi je zaključena, odkrit je bil temelj starejše cerkve, kar pa v bistvu ni pretirano presenetljivo, ker je znano, da se je starejša cerkev prenovila oz. na novo zgradila med leti 1928 in 1935. Žal ni bilo v okoliških sedimentih odkritih nobenih starejših najdb ali struktur,« je povedala arheologinja Barbara Brezigar iz Nove Gorice. Ker so bile Skrilje poseljene že v rimskih časih, so arheologi pozorni tudi na morebitne rimske najdbe. »Ob kaki naslednji priliki pa mogoče odkrijemo še kaj iz rimskega obdobja ali zgodnjega srednjega veka,« se posmeje Brezigarjeva.
V Kamnjah, kjer je sedaj sedež župnije pa je ob lanski birmi in obisku koprskega škofa Jurija Bizjaka zagledala luč sveta vsebinsko in oblikovno bogata knjiga o celotni župniji. Obsega kar 7 avtorskih pol, 250 fotografij, 234 opomb, izčrpen spisek virov in literature, kakor tudi slovarček strokovnih izrazov. Tudi naslov knjige je dolg: Župnija sv. Mihaela v Kamnjah na Vipavskem in njene cerkve.
Njen avtor, pisatelj in teolog Pavel Peter Bratina pravi: »Čeprav gre za razširjeno in obogateno drugo izdajo knjižice iz Sakralnih spomenikov Primorske, to delo presega prvotni namen in pomen.« In kaj je s tem mislil? Z župnikom Rafkom Klemenčičem knjigo priporočata vsaki družini, vsaki hiši, vsem, ki želijo ohraniti stike s preteklostjo, ki jih je rodila: »Lepo bi bilo, za župnijo pa koristno, če bi jo botri priskrbeli svojim birmancem, stari starši in starši svojim otrokom, sorodniki tistim, ki so odšli po svetu, celo člani bratovščine sv. Pavla zaradi himne, denimo…«
Knjiga ni naprodaj. In je zato ne prodajajo. Bratina pojasni: »Prosimo pa vse, da v zameno zanjo darujejo za cerkev, konkretno za obnovo cerkve sv. Mihaela, ki je samo lani stala 48.000 evrov. In ker so bili materialni stroški za knjigo precejšnji, naj bi bil vaš dar za obnovo cerkve ob tej priložnosti – 20 evrov.« In pristavi, da seveda višina denarnega daru navzgor ni omejena.
V knjigi so natančno predstavljene vse cerkve župnije. V zadnjih letih se je namreč nabralo nekaj zanimivih ugotovitev zgodovinarjev, za katere prej nismo vedeli, oziroma je zanje vedel le ozek krog strokovnjakov. Knjiga Pavla Petra Bratine, ki kamenjski arhiv proučuje že desetletja in je celo prepisal več najstarejših matičnih in davčnih knjig, je dragocen prispevek za zgodovino, kulturo in za ohranitev krščanstva v krajih pod Čavnom.
